Zgodovina

ZGODOVINA STROKOVNE SEKCIJE MEDICINSKIH SESTER IN ZDRAVSTVENIH TEHNIKOV V OPERATIVNI DEJAVNOSTI

Na pobudo medicinskih sester instrumentark je bil 4. 12. 1974 na 3. seji glavnega odbora Zveze društev medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije sprejet sklep, da se ustanovi Sekcija operacijskih medicinskih sester (Papler, 2000).

21. 2. 1975 je bila uradno ustanovljena Sekcija medicinskih sester instrumentark s sedežem na Zdravstveni šoli Maribor, Trg Miloša Zidanška 3, Maribor. Za prvo predsednico je bila izvoljena Joža Tomšič iz Splošne bolnišnice Maribor. Kot vodilo ob ustanovitvi sekcije so zapisali: poenotiti delo operacijskih medicinskih sester, izdelati standarde za operacijsko opremo in materiale v operacijskih dvoranah, strokovno izpopolnjevanje operacijskih medicinskih sester in reševanje problemov s specialnih področij delovanja operacijskih medicinskih sester (Jarnovič, 1975). Že naslednje leto si je odbor sekcije zadal nalogo, da štirikrat na leto v različnih krajih Slovenije organizira strokovna srečanja, in na ta način dejavnost sekcije približa čim večjemu številu operacijskih medicinskih sester, tudi v manjših bolnišnicah. V prizadevanju po enotni doktrini in poenotenju dela, ki bosta hkrati prinesla tudi prihranek časa in materiala, so sprejeli program dela in teme strokovnih predavanj: sodobne operativne tehnike, materiali in instrumenti za posamezne operativne tehnike s slikovnim gradivom, enkrat na leto organizacija strokovne ekskurzije v sodobno organizirane zdravstvene zavode, v katerih bodo operacijske medicinske sestre lahko dobile nove informacije in spodbudo za nadaljnje delo. Odbor sekcije je prevzel tudi skrb za spodbujanje članic za naročanje in prebiranje strokovne revije medicinskih sester Zdravstveni obzornik, v katerem bodo redno objavljali tudi članke iz delovnega področja medicinskih sester instrumentark in poročila o delu sekcije (Tomšič, 1976).

Sekcija je ob petletnici delovanja izdala zbornik s kronološkim pregledom dela sekcije in z izbranimi referati s področja dela operacijskih medicinskih sester. V vsem petletnem obdobju si je sekcija prizadevala za pripravo učnega programa za specializacijo operacijskih medicinskih sester. Za predsednico je bila vnovič izvoljena Jožica Tomšič (Jarnovič, 1979). Enodnevni strokovni seminarji, organizirani trikrat na leto so postali stalna oblika izobraževanja operacijskih medicinskih sester (Wagner, 1995). Dobro pa so bile obiskane tudi organizirane strokovne ekskurzije v različne zdravstvene ustanove doma in v tujini.

Decembra 1980 je sekcija organizirala okroglo mizo z razpravo o enotnem seznamu zdravstvenih storitev. Članice sekcije so opozorile, da v slovenskih bolnišnicah ni enotne sistematizacije delovnih mest glede na zahtevano stopnjo izobrazbe operacijskih medicinskih sester, zato so predlagale višjo izobrazbo s specialno usmeritvijo. Poudarile so, da bi predloženi osnutek sporazuma o enotnem seznamu zdravstvenih storitev morali primerjati z opisom del in nalog operacijskih medicinskih sester. Izpostavljen je bil tudi problem neobveščenosti operacijskih medicinskih sester, saj predloge in pripombe o njihovem delu v nekaterih zavodih največkrat namesto njih napišejo vodje oddelkov ali glavne medicinske sestre klinik (Močnik, 1981). Vnovič je bila podana pobuda za specializacijo pri šolanju na višji stopnji, saj podiplomsko izobraževanje v Mariboru ne daje višje izobrazbe. Sprejeto je bilo tudi stališče, da naj bi se instrumentarke uradno imenovale operacijske medicinske sestre (Močnik, 1981).

V obdobju od 1981 do 1983 je vodenje sekcije prevzela Ela Majerič (SB Maribor). Pod njenim vodstvom se je še okrepilo spoznanje, da je za reševanje strokovnih problemov potrebno organizirano delovanje v okviru sekcije. Kljub velikim prizadevanjem, da bi skupaj s spremembo šolskega sistema in z uvedbo usmerjenega izobraževanja uresničili tudi program specializacije po višji šoli in uredili status operacijskih medicinskih sester, žal do tega ni prišlo.

Maja 1983 je bila za predsednico sekcije izvoljena Ada Ličen (SB Nova Gorica). Zaradi stabilizacijskih ukrepov so bila strokovna srečanja omejena na dvakrat na leto. Leta 1986 je sekcija v Novi Gorici organizirala prvi jugoslovanski tečaj za operacijske medicinske sestre v endoskopiji. Nadaljevale so se tudi dejavnosti za pridobitev specializacije (Wagner, 1995). V desetih letih je sekcijsko delovanje preraslo slovenske meje, saj so se strokovnih izobraževanj redno udeleževale tudi medicinske sestre sosednjih republik. Leta 1985 je bilo v sekcijo vključenih 370 članov (Ličen, 1985). Slovenske operacijske medicinske sestre so pogosto kot vabljene predavateljice sodelovale na strokovnih izobraževanjih, ki so jih organizirale medicinske sestre iz drugih republik nekdanje skupne države.

Marija Lačen (SB Slovenj Gradec) je vodenje sekcije prevzela od leta 1987 do 1991. Dvodnevni strokovni seminarji, organizirani dvakrat na leto so postali prepoznavna oblika izobraževanja operacijskih medicinskih sester. Udeleževale pa so se tudi mednarodnih strokovnih izobraževanj.Konec leta 1991 je bilo predsedstvo zaupano Zorici Šuligoj (SB Celje), ki je sekcijo vodila do leta 1994. Leta 1993 so se vnovič začela intenzivna prizadevanja za specializacijo. Za pripravo programa specializacije je bil imenovan tričlanski odbor (Alenka Slak, Natka Murgel, Zorica Šuligoj) ki je pripravil osnutek predloga specializacije. V tem obdobju sta bila organizirana dva strokovna seminarja (Wagner, 1995).

Od leta 1994 do 1996 je sekciji predsedovala Olga Wagner. Za strokovna izobraževanja so se izbirala tematska predavanja. Od leta 1995 ob vsakem strokovnem seminarju izide tudi Zbornik predavanj, v katerem so zbrani strokovni prispevki posameznih srečanj. Na ta način so strokovne vsebine postale dostopne tudi tistim, ki se izobraževanja ne morejo udeležiti (Papler, 2000).

Aprila 1996 je bila za predsednico sekcije izvoljena Neva Papler (OI Ljubljana). Dvodnevni strokovni seminarji so bili organizirani dvakrat na leto v spomladanskem in jesenskem času. Teme strokovnih izobraževanj so predstavljale novosti z različnih področij kirurgije.

Sekcija operacijskih medicinskih sester Slovenije je bila 25. maja 1996 v Helsinkih sprejeta v organizacijo EORNA (European Operating Room Nurses Association). Prvi predstavnici Slovenije sta postali Ana Goltes (SB Novo mesto) in Zorica Šuligoj (SB Celje). Že naslednje leto novembra je sekcija, na Brdu pri Kranju organizirala delovni sestanek članic EORNA in gostila 55 delegatk. Aktivno delo slovenskih predstavnic v EORNI je prineslo nove naloge tudi v naše okolje. Začele so se dejavnosti za pripravo standardov kakovosti. Nujno pa je bilo treba urediti tudi podiplomsko specializacijo OPMS in jo prilagoditi zahtevam EORNE.

Na volilni konferenci leta 2000 je bila za naslednje štiri leta za predsednico sekcije vnovič izvoljena Neva Papler (OI Ljubljana).

Junija 2001 je vodstvo sekcije prevzela Manica Rebernik Milić (SB Maribor). Sekcija je nadaljevala s prizadevanji za ureditev statusa OPMS in delovala na promociji operacijske zdravstvene nege pod sloganom Naredimo operacijsko zdravstveno nego vidno. Za večjo prepoznavnost operacijskih medicinskih sester in perioperativne zdravstvene nege je sekcija spodbujala k dejavnemu sodelovanju članic na različnih strokovnih srečanjih, skrbela za objave prispevkov v Utripu, informativnem biltenu Zbornice – Zveze, in spodbujala k objavi strokovnih člankov v Obzorniku zdravstvene nege. Visoka šola za zdravstvo Maribor je v tem letu pristopila k dejavnostim sekcije za pridobitev ustrezne izobrazbe OPMS. Prizadevanja so potekala tudi v smeri priprave in potrditve strokovnih standardov operacijske zdravstvene nege, ki so jih nameravali do konca leta 2002 izdati v posebni strokovni publikaciji. Jeseni je sekcija izdala zgibanko o delu operacijske medicinske sestre in priponko s sekcijskim logotipom.

V letu 2002 je sekcija poseben poudarek namenjala kakovosti medoperacijske zdravstvene nege, strokovnim standardom, dokumentaciji in področju varnosti. Delovanje sekcije je potekalo v smeri poenotenja dokumentacije perioperativne zdravstvene nege in pripravi priporočil na državni ravni. Naslednje leto se je dejavno vključila v pripravo sprememb pri razmejitvi del in nalog v zdravstveni negi in Komisiji za pripravo sprememb pri razmejitvi zdravstvene nege Slovenije poslala natančno razmejitev specifičnih nalog OPMS, hkrati pa opozorila, da bo v prihodnje treba v sistem umestiti tudi specialiste perioperativne zdravstvene nege. Organizirani sta bili dve strokovni izobraževanji, namenjeni menedžmentu v operacijski zdravstveni negi.

V šolskem letu 2002/03 se je na Visoki šoli za zdravstvo Maribor začel evropsko primerljiv podiplomski specialistični študijski program Perioperativna zdravstvena nega, vendar je študij potekal le dve leti zapored.

V novembru 2004 je na spletnem naslovu www.soms.si zaživela spletna stran Sekcije operacijskih medicinskih sester Slovenije, na kateri se še danes objavljajo aktualne novice o dejavnostih in delovanju sekcije. Postavitev in pripravo spletne strani je pripravila Barbara Luštek iz SB Novo mesto. Na spletni povezavi je možen dostop do vseh izdaj zbornikov, ki so izšli po letu 2004, in do Vodnika za začetnike. V začetku leta 2005 so na Koordinacijskem odboru strokovnih sekcij pri Zbornici – Zvezi razpravljali o preimenovanju nekaterih strokovnih sekcij. Tudi Sekcija operacijskih medicinskih sester je razširila svoj naziv v Sekcijo medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v operativni dejavnosti, ki se uporablja še danes. Maja 2005 je bila za predsednico ponovno izvoljena Manica Rebernik Milić.

Ob 30-letnici organiziranega delovanja je skupina avtoric – Marija Fabjan (SB Novo mesto), Ana Goltes (SB Novo mesto), Zorica Šuligoj (SB Celje) in Manica Rebernik Milić (SB Maribor) – pripravila prvo strokovno publikacijo o perioperativni zdravstveni negi v slovenskem jeziku z naslovom Perioperativna zdravstvena nega – vodnik za začetnike.

Od leta 2005 tudi slovenske operacijske medicinske sestre obeležujemo 15. februar – dan operacijskih medicinskih sester Evrope. EORNA vsako leto izbere slogan, ki povezuje evropske operacijske medicinske sestre ob njihovem prazniku. Plakat z logotipi vseh članic EORNE in skupnim motom praznovanja predsednica sekcije pošlje v vse slovenske bolnišnice.

Teme strokovnih vsebin na strokovnih izobraževanjih, organiziranih dvakrat na leto, so se izbirale glede na pobude iz delovnih sredin, dejavno pa se je spremljalo in sodelovalo tudi v dejavnostih Zbornice – Zveze. Sekcija je sodelovala pri pripravi programa za nacionalno poklicno kvalifikacijo za zdravstvene tehnike v operativni dejavnosti, razpravljala o kompetencah v zdravstveni negi, osebni rasti in razvoju OPMS, varnosti pacientov in zaposlenih ter se posvetila pripravam na vpis v register izvajalcev zdravstvene nege in pridobivanju licenc (Rebernik Milić, 2007). Na volilni konferenci marca 2009 je bila za predsednico sekcije izvoljena Sanja Arnautović (UKC Ljubljana). V obdobju od 2009 do 2013 so bila organizirana strokovna izobraževanja, tematsko namenjena varnosti zaposlenih v operacijski dvorani, obvladovanju bolnišničnih okužb v operacijski dvorani, primerom dobre prakse v perioperativni zdravstveni negi, etiki in novostim na področju endoskopske kirurgije. Vsa strokovna izpopolnjevanja so bila od leta 2007 do 2012 vpisana v Register strokovnih izpopolnjevanj in ovrednotena z licenčnimi točkami pri Zbornici – Zvezi. Sekcija je leta 2012 v okviru mednarodnega dneva medicinskih sester in babic za strokovno in laično javnost v Cankarjevem domu v Ljubljani pripravila stojnico s predstavitvijo dejavnosti OPMS. Ob tej priložnosti se je pripravila tudi zgoščenka z Zborniki strokovnih srečanj Sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v operativni dejavnosti od leta 1996 do leta 2012 (Arnautović, 2013).

Leta 2011 se je delovna skupina sekcije dejavno vključila v prenovo dokumenta Poklicne aktivnosti in kompetence v zdravstveni in babiški negi ter pripravila posodobitve. Posodobljen dokument za področje perioperativne zdravstvene nege kljub prizadevanju žal ni izšel v tiskani obliki. Na pobudo Razširjenega strokovnega kolegija za zdravstveno in babiško nego je bil leta 2012 na Ministrstvo za zdravje oddan posodobljen dokument Kadrovski normativi v operacijski zdravstveni negi, ki ga je strokovna sekcija sprejela leta 2005 (Arnautović, 2013).

Tatjana Požarnik (UKC Ljubljana) je predsedniško funkcijo prevzela aprila 2013. Sekcija pod njenim vodstvom dvakrat na leto organizira strokovna srečanja, na katerih gostimo predavatelje z različnih področij zdravstvene nege, medicine, radiologije in komunikologije. Strokovna srečanja pa so hkrati priložnost za izmenjavo idej, izkušenj in iskanje novih rešitev.

Sekcija je bila tudi v tem obdobju zelo dejavna. Na Zbornico – Zvezo je bil poslan katalog delavnic, katerih namen je oblikovati ponudbe strokovnih vsebin, ki jih lahko strokovna sekcija ponudi kliničnemu okolju. Naša sekcija je predlaga vsebine: higienska pravila v operacijskih prostorih, higiensko umivanje in razkuževanje rok ter kirurško umivanje in razkuževanje rok. Izdelali so se tudi predlogi za Nacionalne protokole aktivnosti zdravstvene nege pri Zbornici – Zvezi. Sekcija se je odločila in pripravila tri protokole: kirurško štetje materiala, igel in instrumentov, higiensko umivanje rok ter kirurško umivanje rok in kirurško razkuževanje rok. Izvršni odbor je na eni izmed sej dorekel terminološke izraze, ki naj bi jih uporabljali na področju perioperativne zdravstvene nege. Predstavljeni bodo v enem od zbornikov, ki jih izda Sekcija ob strokovnem srečanju; tako bomo dosegli enotnost v uporabi izrazov na našem ožjem strokovnem področju (Požarnik, 2015).

V letu 2014 so se začele priprave za posodobitev obstoječe strokovne literature s področja perioperativne zdravstvene nege, ki jo nameravamo posodobiti in dopolniti do te mere, da bo v pomoč ne samo zaposlenim operacijskim medicinskim sestram, temveč tudi študentom zdravstvene nege kot tudi bodočim zdravnikom, ki se med študijem srečujejo z delovnim procesom v operacijski dvorani. Predstavljene teme bodo bralcu dale sistematičen vpogled v vsa področja dela operacijske medicinske sestre v procesu operacijske zdravstvene nege pacienta (Požarnik, 2015).

Sekcija se je v vsem svojem obdobju dejavno vključevala v delo in različne projekte Zbornice – Zveze. Operacijske medicinske sestre kot predavateljice pogosto sodelujejo na strokovnih izobraževanjih, ki jih organizirajo različne strokovne sekcije in društva v okviru Zbornice – Zveze in predstavljajo primere dobre prakse v perioperativni zdravstveni negi.

In kako naprej?

Lahko bi rekli, da je vodilo sekcije naslednja misel: Življenje ne zahteva od nas, da smo najboljši, le da se trudimo po najboljših močeh (H. J. Brown).

Tudi v prihodnje bo sekcija sledila svoji viziji postati prepoznavna strokovna sekcija v okviru Zbornice – Zveze ter si z dejavnim vključevanjem v različne projekte prizadevala za vidnejšo in prepoznavno perioperativno zdravstveno nego. Prednostne naloge so še vedno organizirana strokovna izobraževanja, prizadevanja za poenoteno delovanje stroke, izdelava nacionalnih strokovnih standardov, kadrovski normativi in jasno opredeljene kompetence operacijskih medicinskih sester. Nadaljevala pa se bosta tudi sodelovanje z evropskim združenjem in dejavno delo v EORNI.

Vodenje strokovne Sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v operativni dejavnosti skozi štiri desetletja: