Dobro zdravje je predpogoj za dobro in uspešno življenje in delo – tako za posameznika kot za delovno organizacijo. Skrb za ohranjanje in izboljševanje zdravja zaposlenih je ekonomsko upravičena, saj so zdravi in zadovoljni delavci, ki delajo v varnem in spodbudnem delovnem okolju produktivnejši in ustvarjalnejši, redkeje zbolijo in redkeje odhajajo v bolniški stalež, prav tako pa ostajajo zvesti organizaciji oziroma delodajalcu. Na delovnem mestu je cel niz dejavnikov (kot so fizično okolje, narava delovnih nalog, organizacijska struktura in klima), ki imajo neposreden vpliv na zdravje zaposlenih, hkrati pa vplivajo tudi na dejavnike izven delovnega mesta (kot npr. življenjski slog, pogoji bivanja in podobno). Delovno okolje je tudi po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije primerno okolje za krepitev zdravega življenjskega sloga in dvig zdravstvene pismenosti.

Promocija zdravja na delovnem mestu so sistematične ciljane aktivnosti in ukrepi, ki so namenjeni vsem delavcem in se izvajajo za vse delavce pod enakimi pogoji, z namenom ohranjanja in krepitve telesnega in duševnega zdravja zaposlenih. Gre za kombinacijo sprememb fizičnega in socialnega okolja ter z zdravjem povezanega življenjskega sloga.

V Sekciji medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v operativni dejavnosti želimo spodbujati prizadevanja, ki cenijo, podpirajo in omogočajo dobro zdravje in počutje pri vseh zaposlenih. V ta namen smo se odločili za projekt Promocije varnega in zdravega delovnega okolja. Začeli bomo z ozaveščanjem o ustvarjanju delovnega okolja, ki podpira zdravo delovno okolje in zdrav življenjski slog.

V ta namen smo izdelali informativno brošuro na temo kirurškega dima, kjer smo prikazali nevarnosti in pasti kirurškega dima, s katerim se srečujemo v operacijskih dvoranah. V publikaciji so predstavljene tudi smernice in priporočila, ki so jih sprejele regulativne agencije in svetovne organizacije po svetu, glede najučinkovitejšega sistema evakuacije kirurškega dima. Pri tem se lahko poslužujemo AORN priporočil, s katerimi si lahko prizadevamo za zmanjševanje kirurškega dima in s tem zagotavljanje zdravega in varnega delovnega okolja. V evropskem prostoru pa nas zavezuje Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2000/54/ES iz leta 2000, ki govori o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti biološkim dejavnikom pri delu.

Slika 1: Publikacija Odstranjevanje kirurškega dima – vsakdo ima pravico do čistega zraka (vir: Požarnik, 2018).

Škodljivi učinki kirurškega dima so že dolgo časa dokumentirani. Prednosti uporabe sistema za evakuacijo kirurškega dima so jasno opredeljene in opisane v varnostnih navodilih  tujih regulativnih agencij in poklicnih združenj. Z namestitvijo idealnega sistema za evakuacijo kirurškega dima in izvajanjem ukrepov in postopkov za varnost pred  dimom, preverjanjem kompetenc zaposlenih in aktivnosti glede skladnosti, ki jih oblikuje in preverja multidisciplinarna skupina strokovnjakov, je mogoče paciente in zaposlene zaščititi pred nevarnimi učinki kirurškega dima.

Kirurški dim se sprošča med operativnimi posegi z energetskimi napravami, kot so naprave za elektrokoagulacijo, laserji in drugi električni instrumenti, ki uparjajo tkivo, pri čemer pa so pacienti in zaposleni v operacijski dvorani izpostavljeni smrdljivim plinastim stranskim proizvodom, ki so ob vdihavanju nevarni (Ulmer, 2008).

Slika 2: Proizvodnja kirurškega dima med operativnim posegom pri uporabi naprave za elektrokoagulacijo (vir: I.C.MEDICAL, 2016).

Kirurški dim je sestavljen iz 95 % vodne pare in 5 % trdnih delcev, kemikalij in biološkega materiala. 5 % trdnih delcev sestavljajo kemikalije, kri in tkivni delci, virusi in bakterije (Pfiedler Enterprises, 2017b). Dokazi jasno kažejo, da lahko izpostavljenost kirurškemu dimu škoduje zdravju in dobrem počutju pacientov in zaposlenim. Škodo povzročajo strupene sestavine v kirurškem dimu, odvisno pa je tudi od velikosti delcev v kirurškem dimu. Številne študije so v kirurškem dimu dokumentirale prisotnost komponent, ki so prepoznane kot nevarnosti za zdravje zaposlenih in pacientov. Te vključujejo (Pfiedler Enterprises, 2015):

• hlapne organske spojine,
• policiklične aromatske ogljikovodike (PAH) – benzo [a] piren, dibenzo [a,h] antracen, antracen,
• aromatske ogljikovodike – benzen, tolen in ksilen, vodikov cianid,
• anorganske pline – ogljikov monoksid,
• nitrile – acetonitril, akrilonitril,
• aldehide – acetaldehid, formaldehid,
• trdne delce,
• viruse,
• bakterije,
• kri in
• rakave celice.

Kirurški dim lahko vsebuje strupene plinaste spojine, kot so vodikov cianid, toluen in benzen, pa tudi bio aerosole, kot so humani papiloma virus (HPV) in virus humane imunske pomanjkljivosti (HIV), rakave celice, zoglenelo tkivo, delce krvi, bakterij in druge trdne delce, ki lahko poškodujejo pljuča (Stephenson, et al., 2004). Te spojine, virusi in druge snovi prenašajo vsebnost vodnih hlapov iz kirurškega dima v zrak, ki ga vdihujejo vsi prisotni v operacijski dvorani med operativnim posegom (Bratu, et al., 2013). Kljub smernicam služb za varnost na delovnem mestu, kot sta ameriška uprava za varnost in zdravje pri delu (Occupational Safety and Health Administration – OSHA, ZDA) in nacionalni inštitut za varnost in zdravje pri delu (National Institute for Occupational Safety and Health – NIOSH, ZDA), ki priporočajo varnostne ukrepe za odstranitev kirurškega dima, se te še vedno ne uporabljajo dosledno v vseh operacijskih okoljih (Edwards, et al., 2008). Brez učinkovitega sistema odstranjevanja kirurškega dima so pacienti in zaposleni v operacijski dvorani izpostavljeni strupenim delcem v zraku. Na primer, uporaba naprave za elektrokoagulacijo na 1 g tkiva je enakovredna vdihavanju dima 6 nefiltriranih cigaret v 15 minutah (Alp, et al., 2006). Zdravje zaposlenih v operacijskih dvoranah je ogroženo, če se kirurški dim ne odvaja ustrezno. To dokazujejo poročila zaposlenih, ki delujejo v operacijskih dvoranah in trpijo zaradi zdravstvenih težav, kot so astma, bronhitis, draženje oči, glavobol, alergije in resnejše težave, kot sta rak in levkemija, zaradi izpostavljenosti kirurškemu dimu (Calero, et al., 2003).

Glede na toksične sestavine, ki so jih našli v kirurškem dimu, so lahko ogroženi tudi pacienti, ki so kirurškemu dimu izpostavljeni med operativnim posegom. V številnih študijah so bile ugotovljene različne potencialne nevarnosti za kirurške paciente, ki so bili izpostavljeni kirurškemu dimu, vključno z nevarnostmi, ki so jim izpostavljeni tudi zaposleni. Izpostavljeni so tudi nevarnostim kirurškega dima zaradi podaljšanja operativnega posega, saj povzroča moteno vidljivost pri kirurgih, zlasti med minimalno invazivnimi postopki, ter pooperativne zaplete, vključno z metastazami na mestu vstopa (npr. laparoskopski operativni poseg z resekcijo tumorja vključuje stik z rakavimi celicami, ki se prek kirurškega dima zanesejo na mesto vstopa), izpostavljenostjo ogljikovemu monoksidu, zvišanju ravni karboksihemoglobina in vnetju dihal (Pfleidler Enterprises, 2017a).

Z razpoložljivostjo tehnoloških naprav za odstranitev kirurškega dima, ki so na trgu, in smernicami, ki temeljijo na dokazih in so jih objavile tuje regulativne agencije, vključno z NIOSH, OSHA in poklicnimi združenji, vključno z novimi smernicami AORN, objavljene leta 2017, o varovanju pred kirurškim dimom ni razloga, da bi paciente ali zaposlene izpostavljali nevarnim vplivom kirurškega dima. Oblikovanje perioperativne kulture, ki zagotavlja dosledno uporabo metod odstranjevanja kirurškega dima, zahteva sodelovanje, izobraževanje in upoštevanje smernic tujih regulatornih agencij ter smernic profesionalnih organizacij za varovanje pred kirurškim dimom. S pravilnim razumevanjem potencialnih nevarnih vplivov kirurškega dima lahko zaposleni v sodelovanju z zdravstvenimi ustanovami uvedejo ustrezne sisteme za odstranjevanje kirurškega dima in varnostne ukrepe za zadovoljstvo zaposlenih ter varnost pacientov v operacijskih dvoranah (Pfiedler Enterprises, 2017a).

Na podlagi pregleda mednarodnih priporočil in smernic Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v operativni dejavnosti priporoča, da bolnišnice razvijejo smernice za odstranjevanje kirurškega dima. Pri tem se sklicujemo na smernice in priporočila AORN, ki navajajo dokaze o nevarnostih kirurškega dima za paciente in zaposlene ter razpravljajo o metodah in parametrih za varno in učinkovito odstranitev kirurškega dima med odprtimi in laparoskopskimi operativnimi posegi. Naprava za odstranjevanje kirurškega dima mora biti nameščena čim bliže izvoru kirurškega dima, sistem za odstranjevanje kirurškega dima pa v skladu s pisnimi navodili proizvajalca za uporabo. V smernicah je opisano, da med obratovanjem tehnologija za odvajanje kirurškega dima ne bi smela presegati ravni hrupa 60 dB, da je komunikacija med člani ekipe nemotena. Uporabljene filtre za odstranjevanje kirurškega dima, cevke in ostale dele je treba obravnavati kot kužne odpadke in jih ustrezno odstraniti.

Mednarodna združenja prav tako nudijo smernice za optimalno odstranitev kirurškega dima v operacijskih okoljih. Na primer, Smernice o tveganjih, nevarnostih in obvladovanju kirurškega dima iz leta 2015, ki jih je izdala The International Federation of Perioperative Nurses (IFPN), priporočajo uporabo posebnih sistemov za odstranitev kirurškega dima, da se zmanjša tveganje nastanka kirurškega dima v operacijskem okolju. Nekatera priporočila v smernicah IFPN se osredotočajo na ustrezno filtracijo z ULPA-filtri, s katerimi se zagotovi 99,999-odstotna uspešnost filtracije tudi najmanjših (0,12 μm) delcev, ki so v kirurškem dimu. Smernice prav tako obravnavajo pomenpravilnega nameščanja naprave za odstranitev kirurškega dima in ustrezno moč sesanja za zagotovitev njegove učinkovite odstranitve. Standard Avstralskega združenja operacijskih medicinskih sester (Australian College of Perioperative Nurses – ACORN) o kirurškem dimu obravnava kirurški dim kot nevarnost za zdravje in varnost na delovnem mestu, ki jo je mogoče ublažiti z metodami, ki so primerne za postopke in instrumente, ki so v teh postopkih uporabljeni. ACORN priporoča, da se sistemi za odstranitev kirurškega dima, ki uporabljajo ULPA-filtre, uporabljajo s katero koli napravo za proizvodnjo energije in da se sprejmejo ustrezni ukrepi za odstranjevanje pripomočkov in sredstev za odstranjevanje kirurškega dima, kot so uporabljene cevi in filtri, v skladu s standardnimi varnostnimi postopki, ki se nanašajo na ravnanje z infektivnimi odpadki. Med drugimi mednarodnimi združenji, ki nudijo navodila o odstranjevanju kirurškega dima, je tudi kanadsko Združenje medicinskih sester (Operating Room Nureses Association of Canada – ORNAC) (Pfiedler Enterprises, 2017a).

Na osnovi evropske direktive 2000/54/EC in priporočil mednarodnih združenj Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v operativni dejavnosti kot najboljšo izbiro priporoča uporabo prenosnega sistema za odstranjevanje kirurškega dima z učinkovitim filtrirnim sistemom, ki je najbolj učinkovita metoda, s katero zaščitimo zaposlene in paciente pred nevarnimi vplivi kirurškega dima.

Literatura

1. Alp, E., Bijl, D., Bleichrodt, R. P., Hansson, B. & Voss, A., 2006. Surgical smoke and infection control. Journal of Hospital Infection, 62(1), pp. 1–5.
2. Bratu, A. M., Petrus, M., Patachia, M. & Dumitras, D. C., 2013. Carbon dioxide and water vapors detection from surgical smoke by laser photoacoustic spectroscopy. UPB Scientific Bulletin, Series A: Applied Mathematics and Physics, 75(2), pp. 139–146.
3. Calero, L. & Brusis, T., 2003. Laryngeal papillomatosis – first recognition in Germany as an occupational disease in an operating room nurse. Laryngorhinootologie, 82(11), pp. 790–793.
4. Edwards, B. E. & Reiman, R. E., 2008. Results of survey on current surgical smoke control practices. AORN Journal, 87(4), pp. 739–749.
5. I.C.MEDICAL, 2016. What you need to know about surgical smoke. Available at: https://icmedical.com/what-you-need-to-know-about-surgical-smoke/ [4.2.2018].
6. Pfiedler Enterprises, 2015. Surgical smoke: What we know (An online continuing education activity). Available at: http://www.pfiedler.com/ce/1311/files/assets/common/downloads/Surgical%20Smoke.pdf [16. 1. 2018].
7. Pfiedler Enterprises, 2015. Surgical smoke: What we know (An online continuing education activity). Available at: http://www.pfiedler.com/ce/1311/files/assets/common/downloads/Surgical%20Smoke.pdf [16. 1. 2018].
8. Pfiedler Enterprises, 2017a. Evacuate surgical smoke: Everyone has a right to clean air (An online continuing education activity). Available at: http://www.pfiedler.com/ce/1322/#1/z [3. 2. 2018].
9. Pfiedler Enterprises, 2017b. Clearing the air for surgical safety (An online continuing education activity). Available at: http://pfiedler.com/ce/1335/#1/z [3. 2. 2018].
10. Požarnik, T., 2018. Odstranjevanje kirurškega dima – vsakdo ima pravico do čistega zraka. Ljubljana: Sekcija medicinskih sestre in zdravstvenih tehnikov v operativni dejavnosti.
11. Stephenson, D. J., Allcott, D. A. & Koch, M., 2004. The presence of P22 bacteriophage in electrocautery aerosols. Proceedings of the National Occupational research Agenda Symposium, Salt Lake City, Utah, Uniteted States of America. Available at: https://www.researchgate.net/profile/Dale_Stephenson/publication/242419093_THE_PRESENCE_OF_P22_BACTERIOPHAGE_IN_ELECTROCAUTERY_AEROSOLS/links/00b7d52a09d15f05f3000000.pdf [3. 2. 2018].

11. Ulmer, B.C., 2008. The hazards of surgical smoke. AORN Journal, 87(4), pp. 721–734.